Begunska zarota tišine
zahodni imperializem

30/10/2015 Fokus Novice / Avtor:Eric Draitser / Prevod:Špela Sodja
Foto: Begunci so postali zavojevalci, agresorji pa žrtve. © barnessite.weebly.com

Takoj ko je begunska kriza zasedla prve strani vseh zahodnih medijev, so se v skladu s pričakovanji začele širiti bolj ali manj kompleksne mreže teorij in analiz ter politično in ideološko utemeljenih napak in izkrivljanj. Korporativni propagandisti “sprejemljivega novinarstva” so predstavili problem v izključno humanitarni in kulturni luči, z malo ali nič političnega konteksta v smislu navala beguncev kot posledice imperialističnih vojn v Afriki in Aziji.

Novinarskim utrdbam je uspelo iz spomina izbrisati skoraj vse dokaze o nasprotujočih si strategijah regionalnih in mednarodnih oblasti, ki so jih nekoč že objavili na straneh svojih časopisov. Omenjeni igralci so se zarotniško povezali, da bi začeli vojno v Siriji. Odprto so se dogovarjali o vojni agresiji v Libiji, Iraku, Afganistanu in Jemnu, zavlačevali so in se okoriščali z na videz neskončnimi konflikti v Somaliji in drugod. Vse te zelo zavestne odločitve vladajočega razreda in njegove politične roke v navezi ZDA-NATO (z Izraelom in zalivskimi državami), so pripeljale do trenutne “krize”. Če se je te odločitve sploh omenjalo, je bilo to izključno v kratkotrajni zmedenosti, podobni tisti, kot se po prekrokani noči spominjamo neumnih komentarjev, ki smo jih izrekli v alkoholni omami.

V takšnem kontekstu problem beguncev ni več posledica političnih konfliktov, ampak postane bojno polje kultur z jarki na rasnih in etničnih frontah: boj za ohranitev evropske “civilizacije” proti barbarskim hordam neciviliziranih temnopoltih napadalcev, ki prihajajo v rojih, če si izposodimo nenamerno iskren izraz, ki ga je uporabil britanski premier David Cameron za opis beguncev. Gre za neokolonialno pozicijo nadvlade, ki jo glasno zagovarja desnica po Evropi, od Marine Le Pen in Nacionalne fronte v Franciji, do madžarskega konservativnega premierja Viktorja Orbana, čigar drastični ukrepi (postavljanje ograj, mobiliziranje enot brezposlenih, kaznjencev in fašistov različnih ločin) za blokiranje navala beguncev so na različnih koncih Evrope poželi tako odobravanje kot neodobravanje.

Ob jasnem poskusu ponovnega pisanja nedavne zgodovine s ciljem prikriti vlogo imperializma pri spodbujanju krize, obstaja tudi oglušujoča tišina o vlogi nekaterih regionalnih in mednarodnih akterjev, ki krizo izkoriščajo v politične namene. V korporativnih (in mnogih alternativnih) medijih skorajda ni mogoče najti polemike o vlogi Turčije pri preusmerjanju beguncev naprej v Grčijo in Evropo. V nobenem mediju še nisem zasledil odmevnega raziskovalnega prispevka na temo dogovorov o trgovini z ljudmi med Islamsko državo, terorističnimi skupinami in kriminalnimi združbami ter njihovimi podporniki v ZDA, Evropi ter na Bližnjem vzhodu. Skorajda nobene polemike ni niti o tem, da je strategija manipuliranih migracij del širših prizadevanj za hitrejše uresničevanje ciljev Imperija na Globalnem jugu.

Gre za vprašanja in polemike, ki so ključna za razumevanje političnih ter ekonomskih problemov in za toksično vrsto rasizma, predsodkov in odkritega fašizma, ki so svoj nevaren vpliv močno razširili v družbeno-kulturnih učinkih aktualne krize. Ob tovrstnih izpraševanjih skorajda takoj naletimo v vsaj nominalno antiimperialističnih krogih. Včasih se takšna ideologija odraža v stoletja trajajočih reakcionarnih teorijah zarote, v katerih judovske ločine, jezuiti, prostozidarji ali plazilski vladarji (kateri koli primer že vzamemo) spletkarijo, da bi uničili belo krščansko kraljestvo. Spet drugič gre za ponovno oživljanje teme “barbarskih napadalcev”, ki je proizvod evropske zgodovine ter dobrega staromodnega evropskega supremacizma.

Zakaj so ta vprašanja tako pomembna? Ker je debata o begunski krizi pogoj za oslabitev vseh imperialističnih načrtov v Afriki ter na Bližnjem vzhodu. Levičarji morajo prekleto dobro paziti, da ne ugriznejo v vabo kulturne vojne liberalnega proti konzervativnemu, ki ima svoje korenine v neokolonialističnem svetovnem nazoru. Istočasno ne gre zanemariti resničnih geopolitičnih mahinacij, ki poganjajo krizo, ter fašističnih narodnih resnic, ki se v močvirju družbenih medijev in spletnega aktivizma predstavljajo kot edine zveličavne.

Zarota tišine

Obstajata dva jasna načina, s pomočjo katerih korporativni mediji kot propagandni podaljški Imperija, namerno zamegljujejo begunsko problematiko. Po eni strani poročanje ščitijo pred vdorom neprijetnih vprašanj o vlogi Zahoda in njegovih zaveznikov pri spodbujanju, podpihovanju in širjenju vojn v Siriji, Libiji, Jemnu, Afganistanu in drugod. S tem so mediji begunce iztrgali iz njihovega politično-zgodovinskega konteksta in jih spremenili v tako imenovane “migrante”. Gre za skrajno izmuzljiv izraz, ki je nastal, da bi zameglili resnično identiteto teh ljudi, še zlasti pa razloge za njihovo obupano željo po prihodu v Evropo. Kot da bi šlo samo za revne ljudi, ki iščejo delo, ne pa za žrtve imperializma, ki iščejo zaščito za svoje družine ter bežijo pred vojno in destabilizacijo, za katero je odgovoren Zahod.

Po drugi strani mediji (tako javno kot implicitno) niso uspeli kritično in natančno raziskati odnosa med valom beguncev in politikami držav, ki posredno ali neposredno sodelujejo v teh vojnah. Tako ni nobene resne raziskave o tem, da turška vlada podpira in usmerja premik beguncev, pa četudi obstaja nešteto poročil o Islamski državi, Al Kaidi in drugih kriminalnih združbah, ki so zlasti v Siriji in Libiji vpletene v trgovino z ljudmi.

V Siriji turška obveščevalna služba neposredno sodeluje z džihadisti iz vrst Al Nusre in Islamske države, v Sirijo pa za potrebe spremembe režima tihotapi tako vojake kot orožje. Cumhuriyetu, priljubljen turški dnevnik tako piše:

»Skupino džihadistov so 9. januarja 2014 v tajni operaciji pripeljali iz begunskega taborišča Atme (Sirija) v mesto Reyhanli na turški meji. Z dvema avtobusoma, ki jih je najela MIT [turška obveščevalna služba], so jih pretihotapili v Tal Abyad, mejno mesto, ki ga ISIS uporablja za prehod iz Turčije … Avtobusa naj bi naslednji dan ustavili policisti zaradi namiga, da v Sirijo tihotapita droge. V resnici so v avtobusih našli orožje in strelivo, kar pomeni, da so ju uporabljali za tihotapljenje džihadistov. Voznika avtobusa, ki sta bila kmalu aretirana, sta v izjavah priznala, da je vozili najela MIT ter da jima je bilo rečeno, da prevažata sirske begunce.«

Iz prebranega bi moralo biti jasno dvoje. Kot prvo bode v oči neposredna povezava med turško obveščevalno službo in terorističnimi borci, ki podpihujejo vojno v Siriji. Pomenljivi sta tudi izjavi obeh voznikov, češ da so jima turške oblasti zabičale, da vozita sirske begunce. Zdi se, da turška obveščevalna služba odkrito spodbuja prehod beguncev preko Turčije in ima neposreden nadzor nad njihovim gibanjem. Če vemo, da turška obveščevalna služba sodeluje z Islamsko državo in Al Nusro ni težko predvidevati, da verjetno sodeluje tudi v mrežah trgovine z ljudmi.

Gre za tihotapske organizacije, ki so vsaj v Libiji neposredno vpletene v financiranje Islamske države. Po podatkih Globalne pobude proti nadnacionalnemu organiziranemu kriminalu (Global Initiative Against Transnational Organized Crime) je tihotapljenje beguncev samo v Libiji leta 2014 ustvarilo 323 milijonov dolarjev prihodkov, »kar je zasenčilo ostale obstoječe trgovinske in tihotapske posle v regiji … Na ta račun so se še posebej okrepile skupine s terorističnimi cilji, med njimi Islamska država.«

Mediji se niso posvetili temu pomembnemu fenomenu, poleg tega pa so zamolčali, da mreže Islamske države v Libiji vodi z ZDA in zvezo NATO močno zlizani Abdelhakim Belhadj, ki je ameriškim ciljem v Libiji služil tako dobro, da je javno prejemal pohvale senatorja Johna McCaina, ki se rad fotografira s teroristi in fašisti. Po Gadafijevem padcu je bil Belhadj najprej nagrajen z mestom vojaškega poveljnika v Tripoliju, nato je bil prisiljen dobrodošlico izreči »prehodni vladi«, ki je že zdavnaj izpuhtela, kar je Islamski državi pod vodstvom Belhadja omogočilo prosto pot.

Ne gre spregledati, da je begunska problematika veliko obširnejša od vojn ZDA in zveze NATA v Libiji in Siriji. Begunci namreč prihajajo tudi iz držav pod vplivom drugih imperialističnih politik, kakršna je denimo aktualna ekonomska vojna proti Eritreji. Kot so razkrili pri WikiLeaksu, obstajajo usklajena prizadevanja ZDA za spodbujanje migracij eritrejske mladine na Zahod, pri čemer se za vabo uporabljajo »izobraževalne priložnosti«, ki jih financira ameriška vlada. Številni od teh prevaranih mladih Eritrejcev žalostno končajo v mrežah trgovine z ljudmi, pogosto kot žrtve ugrabitev ali celo česa hujšega.

Mnogo beguncev prihaja tudi iz Afganistana in Iraka, držav, ki sta še vedno opustošeni zaradi ameriške vojaške agresije. Prihajajo iz Pakistana, kjer teroristične skupine širijo genocidne kampanje, med drugim proti šiitskim muslimanom iz etnične skupine Hazara. Prihajajo iz Somalije, ki je še vedno potopljena v kaos. Begunci so žrtve ameriških in NATO (vključno z Izraelom in zalivskimi državami) imperialističnih politik. Tega dejstva ne omenja skorajda nihče.

V korporativnih medijih je slišati zlasti pozive po še več vojnah, tokrat za »pomoč beguncem«. Politična in vojaška oblast v ZDA širita zahrbten in globoko ciničen argument, da lahko ljudem v Siriji pomagamo samo še z več bombami, kot so leta 2011 zagovarjali v Libiji. V osrednjih medijih na to temo skorajda ni mogoče najti polemične kritike. Korporativni mediji se obnašajo kot de facto krilo javnega mnenja vladajočih razredov, pri tem pa postavljajo parametre poročanja o begunski problematiki. Kot pravi lingvist in aktivist Noam Chomsky, mediji »ostro zmanjšujejo spekter sprejemljivih mnenj in samo znotraj tega spektra dopuščajo zelo živahne debate.«

Rasizem, begunci in Rothschildova židovsko-muslimanska-prostozidarsko-plazilska zarota™

Ko si začnemo postavljati omenjena vprašanja, se srečamo z najbolj napornimi, utrujajočimi in že zdavnaj ovrženimi teorijami zarote, ki so v polemikah na spletu še vedno preveč prisotne. V spletni burki je vsak politični razvoj in konflikt v svetu posledica navideznega velikega načrta, ki ga je skovala skrivna skupina [vstavi demonizirano skupino po svoji izbiri], ne pa kompleksnih političnih, ekonomskih in socialnih dejavnikov, ki so sestavni del človekove biti. Tako je tudi z begunci.

Pogovori pogosto zvenijo nekako takole: “Ali si opazil, da so muslimani in Afričani, ki preplavljajo Evropo, po večini mladi moški? Židovski globalistični načrt o uničenju državnih mej, izpridenju belega krščanskega sveta, uničenju narodov in vzpostavitvi vladavine Židov ni naključje. #GenocidNadBelci” Ne gre za satiro ali pretiravanje za potrebe komičnega učinka: žal ne. To je resnično stanje v zmešnjavi družbenih medijev.

Še nedolgo nazaj bi take neumnosti hitro spregledali in jih označili za otročarije fašističnih slaboumnežev, s poznavanjem zgodovine na nivoju Šole za rasistično blaznost Alexa Jonesa (ameriški voditelj in teoretik zarot, op.p.). Zdaj tovrstne polemike postajajo vse bolj prisotne tudi v t.i. antiimperialističnih in levičarskih krogih, v katerih je nasprotovanje genocidnim politikam Izraela in sionističnemu režimu nadvlade, v resnici samo v protisionizem preoblečena krinka za fašistične težnje. Ko postane sprejemljivo zmešano blebetanje Davida Icka in Alexa Jonesa, bi moralo zaskrbeti vsakega antiimperialista. Iz tega razloga smo glede dogajanja z begunci zaskrbljeni tudi mi.

Pokojni avtor in novinar Alex Cockburn, dolgoletni sourednik portala CounterPunch, ki se je ukvarjal z vprašanjem privlačnosti teorije zarot (predvsem teorije zarote o 11. septembru) je leta 2011 dejal:

“Teorije zarot so prodrle globoko v ameriško levico. Malokateri levičar se dandanes politične ekonomije uči od Marxa, zato se je v to teoretsko in strateško praznino priplazil razširjen peripatetičen pogled na svet, ki temelji na zarotah. Težav vladajočega razreda ne vidi več v kopičenju kapitala ali tekmovanju imperijev, pač pa v tajnih in izprijenih agencijah (Bohemian Grove, Bildeberg, Ditchley, Davos), med katerimi je ameriška obveščevalna agencija CIA še vedno na prvem mestu.”

Cockburn bi svojo kritiko lahko mile volje razširil in vanjo vključil čedalje večje število ljudi - tako levičarjev kot desničarjev - ki verjamejo v “novo ureditev sveta”, pod vodstvom Rotschildov in tajnega združenja Iluminati. Njegov zaključek (ki se mi zdi popolnoma pravilen) je, da se je v kolektivni domišljiji številnih t.i. aktivistov, namesto resnične zgodovinsko-materialistične ali kakršnekoli druge analize, tudi antikapitalistične če želite, rodilo skoraj mistično verovanje v iracionalne in nevidne sile.

Filozof in avtor portala CounterPunch Michaela Neumanna je prepričan, da je takšno razmišljanje “verjetno posledica zatona moči Zahoda. Skoraj vsak, ne glede na politično pripadnost, je globoko v sebi fanatik, zato lahko zaton pripiše samo neki iracionalni ali nadnaravni sili. Rezultat je zmaga magije nad zdravo pametjo, kaj šele razumom.” Gre za fanatizem ali bolje rečeno reakcionarno-rasističen in fašističen pogled na svet, ki se je razvil iz propagande carjev in nacistov, v povojnem obdobju pa se je ohranil v pisarijah desničarskih aktivistov.

Takšno mišljenje na žalost še vedno živi in cveti tudi v kvazi antiimperialističnih krogih. Tovrstne meme napajata sionizem in politika Izraela, ki sta v resnici fašistična in podobna nacizmu, zato bi ga morala sama najbolj sovražiti. Dejstvo je, da je prav sionizem veliko prispeval k širjenju in sprejemanju fašističnih vzgibov, tako na levici kot desnici.

In takšno mišljenje zdaj vpliva na debato o beguncih. Begunska kriza je postala zarota, ki želi uničiti »belo Evropo«, ne pa posledica imperialističnih vojn, ki sta jih zanetila NATO in ZDA. Begunci so postali zavojevalci, agresorji pa žrtve. Ta inverzija je neverjetno žalostna za tiste aktiviste in analitike (med njimi sem tudi avtor članka), ki so veliko svojega časa in napora vložili v razkrivanje mahinacij Imperija in njegovih skušnjav po prevladi.

In spet smo pri Cockburnu: “Obstaja veliko pravih zarot … Zakaj bi si izmišljali nove?” Točno tako! Zarota regionalnih in mednarodnih akterjev mora biti razkrinkana, dokazi razkriti javnosti, krivci pa preganjani zaradi vojnih zločinov. Razkrinkana mora biti tudi zarota tišine v korporativnih medijih, saj obstaja čedalje več dokazov, kako deluje propagandna matrica, ki služi Imperiju. To so zarote, ki so pomembne, Rothschilde, Iluminate in ljudi-kuščarje pa prepustimo temnemu odlagališču spletne nepomembnosti.

Eric Draitser je ustanovitelj portala stopimperialism.org in voditelj na CounterPunch Radio. Je neodvisen geopolitični analitik iz New Yorka. Njegovo mnenje si lahko preberete na portalu CouterPunch


Twitter Facebook
Vaš komentar

#zahodni imperializem #begunska kriza #korporativni mediji #svetovna politika

Twitter Facebook

Povej naprej!



 Brez vaše pomoči ta stran ne bi obstajala. 
 Podprite nas. 


Twitter Facebook
zakon o obrambi

Militarizacija evropske krize

obračunavanje

Prvi rasist proti prvemu škodljivcu

kriza medijev

Umberto Eco: Zgodovino pišejo velike laži

ruska nesreča

»Sram me je, da sem Nizozemec!«

kaos na bližnjem vzhodu

Begunci kot geopolitično orožje

islamska država

Kako močna je Islamska država na polotoku Sinaj?

humor

Kozarec tiranije, prosim: diktatorji in njihove pijače

begunska kriza

Evropa se prebuja iz ameriškega sna